03.29.08

Še ena knjižna

Posted in Prosto at 11:28 popoldne od podsvobodnimsoncem

Že nekaj časa nazaj sem prebrala knjigo Alkimist, ki jo je napisal Paolo Coelho. Ne bom pisala o vsebini, ker to ni lepo do tistih, ki knjige še niso prebrali in ker je za ta prispevek niti ne potrebujem obnoviti. Rada bi povedala nekaj drugega.

Knjiga je, podobno kot Mali princ, pisana kot pravljica in hkrati polna naukov za življenje. Enkrat jo je med odmorom bral en moj sošolec. Ko so drugi to opazili, se je začel približno takle pogovor:

Sošolec 1: “Kaj bereš?”

Sošolec 2 (ta, ki bere): “Alkimista.”

Sošolec 1: “O, a veš, da je to od Saše Lendero najljubša knjiga. Je pisal v eni reviji tko.”

Sošolec 3: “Če je pa od Saške najljubša knjiga, pol je pa zihr kr neki.”

(sledil je vsesplošen smeh in zafrkancije na to temo; sošolec, ki je bral, je bil pa bolj ali manj tiho)

No, mene je tole.. Niti ne presenetilo, ampak vseeno nisem ravno pričakovala česa takega. Niti ne tega, da je to njena najljubša knjiga, niti take reakcije med sošolci, ki so knjigo enostavno ožigosali kot brezvezno. Mislim, ker… Če je to dejansko njena najljubša knjiga (če ni tega rekla samo zato, ker je slišala da je dobra oziroma če si je tisti, ki je to prebral v reviji pravilno zapomnil), potem…

Potem se v mojih očeh Saša Lendero povzpne višje na lestvici, ne pa da knjiga pade nekam v globino.

Mislim, zakaj bi morala povprečna stvar (v tem primeru S.L.) nujno pokvariti zelo dobro (Alkimista) in ne dobra izboljšati povprečne ?!? Samo, se mi zdi, da družba na žalost večkrat deluje tako, kot so reagirali moji sošolci (v vseh (ne)mogočih primerih).

Permalink 1 komentar

03.23.08

“Ljudje so to resnico pozabili…”

Posted in Prosto at 9:05 popoldne od podsvobodnimsoncem

“… Stikaš za kokošmi?” 

“Ne,” je rekel Mali princ. “Prijateljev iščem. Kaj je to ‘udomačena’?”

“To je nekaj, kar je že dolgo pozabljeno,” je rekla lisica, pomeni pa ‘ustvarjati vezi’…”

“Ustvarjati vezi?”

“Kajpak,” je rekla lisica. “Za zdaj si zame samo majhen deček, čisto tak kot sto tisoč drugih majhnih dečkov. In jaz te ne potrebujem. In ti mene še manj. Zate sem samo lisica med sto tisoči drugih lisic. Če pa me udomačiš, bova drug drugega potrebovala. …” 

To je le ena izmed “modrih”, ki jih lahko preberemo v  zgodbi o Malem princu in ki se jih je dalo, se jih da in se jih bo dalo ‘prevesti’ na resnično življenje. Verjetno je malo takih, ki te knjige niso prebrali, ker se jo bere že v osnovni šoli. Po moje pa je tako zgodnje branje napaka, ker… Koliko otrok takrat že zna primerjati in uporabljati nauke v svojih doživetjih? Mislim, da ne ravno veliko. In kasneje, ko bi lahko dojeli, si rečejo: “Saj sem že prebral to pravljico, zakaj bi še enkrat?” (Ker sodim po sebi, sicer zna biti, da komu delam krivico.)

Ampak, meni je zadnjič vseeno spet prišla pod roke, prebrala sem nekaj strani, in rekla: “Uau, tole bom pa ob priliki celo prebrala.” No, danes sem jo, zato tudi tale prispevek. Mislim, da bi se jo moral ponovno lotiti prav vsak in to ne kot pravljico, ker se da od nje res veliko odnesti.

Permalink Komentarji

03.14.08

Roke

Posted in Prosto at 9:26 dopoldne od podsvobodnimsoncem

Z njimi lahko nekoga potolažiš ali pa ga užališ, lahko ga objameš ali udariš lahko nekaj narediš ali nekaj uničiš, lahko kaj zgradiš ali kaj porušiš*. Roke so lahko prijazne in lahko so grobe, lahko so umazane in lahko so čiste** (itd.).

.

* Če z desno gradiš in z levo podiraš, to nikakor ni dobro - ker se podira veliko hitreje kot gradi.

** In včasih roke ostanejo umazane še po tistem, ko jih umiješ.

.

Lahko so preprosto roke (kot del telesa) in lahko so simbol (vsega tvojega delovanja).

Permalink Komentarji

03.02.08

Pulsatilla grandis

Posted in Prosto at 11:08 popoldne od podsvobodnimsoncem

Pulsatilla grandis, oziroma po naše velikonočnica, je redka, ogrožena in posledično zaščitena rastlina. Danes sem jo šla gledat (no, smo jo šli z družino). Njeno rastišče je na Ponikvi in na Boču. Spada v rod kosmatincev (prov res  ima vse kosmato: steblo, liste, cvet, plodove,…).

No, takole zgleda:

Meni je zelo všeč. Pa še na otip je res kot bi pobožal kakšno kosmato živalco.

.

Včeš so mi tudi vijolice, ki so rasle zraven

Ampak vijolic ni opazil skoraj nihče. Samo zato, ker zraven raste taka posebnost. Kolikokrat se zgodi to še z drugimi stvarmi in ljudmi - v središču pozornosti bo najbolj posebna in naj-naj-neki stvar/oseba, takoj zraven pa ena še vedno posebna in naj-neki, pa se zanjo ne bo zmenil skoraj nihče?

Permalink 2 komentarjev

02.11.08

sms

Posted in Prosto at 11:37 popoldne od podsvobodnimsoncem

Rada imam sms-e. Predvsem tiste, ki jih dobim . Dajejo mi vedit, da se je ena oseba spomnila name. Zadnjič sem slišala misel, ki pravi: “Every touch is a sign that you are not alone.” (Vsak dotik je znamenje, da nisi sam.) Pa ni sploh treba, da je to dotik - par besed, en sms,… Samo toliko, da začutiš še nekoga drugega poleg sebe.

“Človeku ni dobro samemu biti…”

Permalink Komentarji

01.10.08

Saša Vegri: Prijatelj

Posted in Prosto at 9:16 popoldne od podsvobodnimsoncem

Prijatelj navadno sedi v isti klopi

in gleda enake reči kot ti.

Prijatelj se nikoli ne zmoti

in ne reče besede, ki boli.

Prijatelj je tisti,

ki čaka, ko vse drugo zbeži.

Prijatelj je tisti,

ki na tebi nikoli ne preizkuša pesti.

In končno,

pravi prijatelj je vedno tam,

kamor ne upaš sam.

|
|
V

// Izražanje samega sebe skozi tuje pesmi včasih izgleda neizvirno, kot da ne izražaš zares sebe. Ampak ni vedno tako. Zadnje čase se mi dogaja, da kakšno pesem, ki jo poznam že dolgo, dojamem drugače, kot sem jo dojemala prej (naprimer “Ko zvonovi zapojo” in “Prijatelj”). Prej je bila pesem pač lepa, zdaj je resnična. Včasih tudi ne cela pesem, ampak samo kakšen njen del. Skratka, treba jo je doživet, da te lahko predstavlja in da si jo ti lahko predstavljaš. //

Permalink Komentarji

01.06.08

Ko zvonovi zapojo

Posted in Prosto at 12:30 dopoldne od podsvobodnimsoncem

… … …

Ko končajo se poti,

ko naenkrat jih več ni,

ko si le še sam s seboj,

kot se zgodilo je nocoj

in zvonovi zapojo…

… … …

Molitve novih dni počasi

odkrivajo sledi do koč osamljenih ljudi.

Le pajčevina še drži do skritih pesmi,

ki smo jih ukradli večnosti.

… … …

… … …

Vsi osamljeni ljudje

so le školjke stisnjene,

ki začutiš jih šele,

ko školjka sama se odpre

in zagledaš bisere.

… … …

Permalink 2 komentarjev

01.04.08

Lapsus memoriae

Posted in Prosto at 1:02 dopoldne od podsvobodnimsoncem

.              Novo leto!                       Bohinj

.  Super praznovanje!                         Med samimi fajn osebami

.                      Nepozabno

.

Pa je res nepozabno ? V rokovnik sem si označila, da je bilo novo leto (saj ne, da bi bilo to treba posebej označiti - datum “1. 1. 2008″ to pove že sam po sebi). Ampak sem vseeno napisala “novo leto”. Z velikimi barvnimi črkami, pa še precej sem pritisnila s kuliji, ker sem hotela poudariti, da sem se imela res dobro na novoletni zabavi. No, pa obrnem stran, spodaj je datum “3. 1.”. Na njem je odtis besed “novo leto” jasno viden. Na naslednji strani, datum “5.1.”, že malo manj. In obračam strani še naprej - odtis se izgubi zelo kmalu - “13.1.” sploh ne ve, da napis “novo leto” obstaja.

Dokaj podobno deluje naš spomin. Danes reče “uauu”, “noro”, “ful dobr”. Jutri bo “lepo je blo”. Še malo kasneje pa bo samo še lep spomin.

spomin…

pomin…

omin…

min…

in… … in na koncu mogoče ne bo nič več.

.

.

.

Al’ pa ne. Mogoče tole ne drži sploh —-> bodimo optimisti

Permalink Komentarji

10.29.07

Samo prišivanje našitka

Posted in Prosto at 10:03 popoldne od podsvobodnimsoncem

Med šivanjem našitka na kroj, se lahko zgodi precej stvari. Sledeče so iz lastne izkušnje pred kakšne pol ure:

1.) lahko skriviš (ponesreči ! ) šivanko

2.) lahko našitek prišiješ še kar postrani kljub nenehnemu preverjanju

3.) lahko ustvariš nekaj izvrstnih šivov (skladenjska podstava za izvrsten : tak, ki je iz vrste )

4.) če kot naprstnik uporabljaš ročaj od nožka (ker je pač najbližji trd predmet), ga lahko opraskaš , če pa kartico za mobitel, jo pa preluknjaš

5.) itd. itd.

/ btw.: nisem šivala prvič /

Permalink Komentarji

09.29.07

Hočeš/nočeš –> MORAŠ

Posted in Prosto at 11:30 dopoldne od podsvobodnimsoncem

… NAJ BO VETER, DEŽ IN MRAZ, JAZ NOČEM ŠE PRISTATI NA PORAZ !

.

Počutm se obupno. Prov depresivno, res. Cel mesec in še več smo pripravljal Odbij se ! 2007 (za tiste, k še ne veste: skavtski bejzbolski turnir), zato da je na koncu vse skupi odpadl. Zrihtal smo program, sponzorje, našitke, ozvočenje, organizatorje, goste, plac, zadnji teden celo dovolj ekip,… vse skratka!

.

No, pa pride včeraj:

~ dež že cel teden –> igrišče u nulo razmočeno, voda stoji gor; če bi igral, bi travo “mal” uničili + vsi bi bili blatni in mokri (ampak to bi prenesl - skavti pač ne poznamo slabega vremena, a ne), tvegal bi pa še poškodbe na spolzki travi

~ rečemo (po dolgem pregovarjanju): “ok, spelemo to zadevo, ampak ponoč ne sme padat, da bo voda vsaj mal odtekla” –> valda pada celo noč

~ se dobimo zjutri dve uri prej, kao da bomo vseen spelal –> spet začne močno padat in tko ne mormo naštimat ne ozvočenja, ne narisat igrišča, ne nič.

~ zjutri odpove ena ekipa od treh (oziroma prišel bi eden od njih) –> a nej mamo turnir med dvema ekipama ???

~ + štirje (vsaj), ki bi pomagal pri izvedbi (in to sploh ne zunanji ampak kr iz našga stega), rečejo, da jih ne bo
.

Kaj se pol zgodi: odpovemo turnir

(jest bi včasih kr rinla z glavo skoz zid, še včeri, ampak danes sm pa mogla popustit)

.

No, čez eno uro POSIJE SONCE (mogoče je v Ligojni še megla, ampak dež pa ne pada) –> A NI MOGU POSIJAT EN DAN al pa vsaj DVE URI PREJ ???

–> izvedba je sicer iz prej naštetih razlogov še vedno praktično nemogoča, počutim se pa zato prov čist nč boljš.

Permalink Komentarji