06.12.08
nos in plašč
Tole je pa ena opomba, ki sem jo našla v zvezku za slovenščino iz drugega letnika. Takih in podobnih izustkov profesorjev in sošolcev imam drugače še nekaj, ampak tale sledeča mi je bila že takrat in danes, ko sem jo spet našla, ful všeč. 
.
profesorica: “Gogolja uvrščamo v romantični realizem, ker ima v Nosu in Plašču fantastične elemente.”
.
————————
1. Nikolaj Vasiljevič Gogolj (1809-1852) - predstavnik ruskega realizma
2. Nos, Plašč - dve izmed njegovih novel
mucek said,
Junij 12, 2008 at 2:20 popoldne
sej kul
podsvobodnimsoncem said,
Junij 12, 2008 at 9:36 popoldne
Ja, mucek, kul ja.
Resno me zanima, kaj bo kul:
a) to, da bom nehala govorit o učenju za maturo, ker je tega tako malo v primerjavi s kasnejšimi izpiti na faksih, da bi lahko bila lepo tiho? (ja, mogoče res, ampak tole je trenutno pomemben del mojih dni, in čeprov je to trenutno pomemben del kar velik maturantov, je men pač moj del poseben)
b) to da bom nehala govort o učenju za maturo, ker bi se lahko več učila že prej? (v vsakem primeru bi se zdaj tudi učila in tole nima toliko veze z učenjem sploh - tudi prejšnji prispevek, ki je vseboval podatek, da se učim, s tem početjem skoraj ni bil povezan)
c) to, da se preveč sekiram zaradi mature? (se ne)
d) to, da se zdi tale izustek teb kr neki brezveze in sploh ne zanimiv (potem se pač ne strinjava in tukej ne morem pomagat)
Resno me zanima, tako da čakam na odgovor…
Rudolf Erjavec said,
Junij 13, 2008 at 1:41 popoldne
Na Skavt netu spremljam nekaj blogov, in zanimivo je potem izdelovati “psihološke profile ” ljudi, glede na njihove objave. Pa saj veste, vsak ma svoj hobi, ane? No in glede da me z lastnico tega bloga vežejo določene družbene vezi, pregledam prispevke in komentarje, sicer ponavadi pregledam le prispevke.
No in tokrat sem se moral oglasiti, ker sta mi oba zabavna, no, v tem primeru ne podsvobodnimsoncem, (ta mi je v večih drugih primerih) pač pa avtor umnih komentarjev.
Torej, ker se je podoben komentar pojavil drugič, sem se odločil za kako besedo.
Vsakega človeka zanimajo različne stvari, nekatere veseli simbolika in besedne igre, in to delijo tudi z drugimi ljudmi na blogu (v njenem primeru), druge pa veselijo drugačne reči, naprimer leplenja slik bruhanja (v primeru avtorja zgornjega komentarja), in spet tretje leplenje slik z mobilnega telefona, četudi so neumne. (neumnih filmčkov tudi) V mojem primeru.
In vsakdo se čudi svojim stvarem, pomembno je pa seveda, da se čudimo. Tako se ona čudi besedni igri, nekdo drug se čudi smradu na avtobusu in kako da so lahko pozabili doma osvežilec zraka (huh, osvežilec zraka, jz še denarnico in telefon pa ključe komaj obvladujem, osvežilec zraka.. svašta!), spet tretji se lahko čudimo reakcijam ljudi.
In vsak tudi reagira po svoje, važno pa je seveda da je reakcija, ki jo delimo s svetom primerna, oz. da ima kdo drug kaj od nje. (kakor je mišljeno za komentarje blogov). In od komentarja v stilu “ja kul” nima nihče nič. In rešitev je preprosta: če v prispevku nisi našel ničesar zase, teči stran, kar te nesejo noge pa se ne vrni nikdar več. Pa tako rešiš dva problema: svojega dragocenega časa ne tratiš naokrog, in s tem tudi drugim. Obstajata namreč dve možni razlagi, da v njih nisi našel ničesar zase: 1. prispevka nisi razumel. 2. prispevek je preglup zate.
Glede na to da ima lastnica tega bloga eno posebno lastnost kar pogojuje izključitev druge možnosti, gre verjetno v dotičnem primeru za prvo možnost…