05.27.08
Posted in Prosto at 10:29 popoldne od podsvobodnimsoncem
Kakšen dan se mi zdi, da dojenček sem, ki ga še vedno štorklja nosi. (Vlado Kreslin, Preko Mure, preko Drave)
Sometimes I’m acting like a lady, sometimes woman, sometimes baby! (Kalomira, Secret combination - Evrovizija 2008 - Grčija)
.
Spet imam tukaj dva citata iztrgana iz konteksta, in sicer zaradi naslednjega razloga:
Všeč mi je, kadar se lahko obnašam kot otrok. Ne otročje, pač pa otroško. (Čeprav, tudi z otročjim ni nič narobe in to včasih počnem. 
)
Ker otroci:
- se čudijo
- se igrajo
- odkrivajo nove stvari
- se veselijo
- včasih delujejo naivno - preprosto, brez dokazov verjamejo, kar jim poveš
- drugič povejo kakšno tako “modro”, ki je lep čas nisi/ne boš več slišal
- so brez skrbi
- verjamejo v srečen konec
- ne komplicirajo
- …
In to vse naenkrat.
Včasih se obnašam kot en velik otrok. Ampak vse to zgoraj našteto naenkrat pa vseeno mislim, da mi že nekaj časa ni uspelo. Je pa problem, ker… za to se ne smeš truditi, če hočeš da uspe (če skrbiš, ali ti bo uspelo ali ne, si namerč že v protislovju). Mislim, da potrebuješ samo primerne okoliščine in čimmanj “resnega”, kao “odraslega”, razmišljanja (kar ne pomeni “izklopi možgane”, ampak “uporabljaj jih za odkrivanje res pomembnih stvari” - in “res pomembne stvari” odkrivamo s srcem).
Upam, da bodo take okoliščine čimprej. Pri meni, pri tebi, pri njih… ker to je res kul. 
Permalink
05.13.08
Posted in Prosto at 5:02 popoldne od podsvobodnimsoncem
Tako pravijo.
Meni se pa dogaja, da se dan večkrat pozna po prejšnjem večeru (No, dan… v bistvu jutro. Ampak če se potem po jutru dan… kar ni nujno, ponavadi pride do preobrata nekje sredi ali proti koncu dneva). S tisto mislijo, s katero zaspim, se običajno tudi zbudim. In če se mi zvečer poje neka pesem, je zelo verjetno, da se mi bo tudi zjutraj od kdovekje prikradla v ušesa. To ne pomeni, da če me zvečer razganja od veselja, da me bo zjutraj tudi, bom pa še vedno vesela. In obratno.
Sem samo jaz čudna, ali je to normalno?
Permalink
05.05.08
Posted in Prosto at 8:19 popoldne od podsvobodnimsoncem
Zakaj se obnašamo tako kot se?
Zakaj na nekaj odreagiramo tako kot pač reagiramo?
Zakaj nekaj vidimo na svoj način?
.
So za to kriva naša pretekla dejanja?
Ali želje za prihodnost?
.
So želje za prihodnost posledica preteklih dejanj?
Imajo že pretekla dejanja vzrok v željah za prihodnost?
Permalink
05.04.08
Posted in Prosto at 4:41 popoldne od podsvobodnimsoncem
Že cel dan se učim. Na balkonu. Ker je lep dan. Predvidevam, da bo balkon od zdaj naprej precej zaseden z moje strani (matura in to). No, da se učim cel dan… To je… pretiravanje.
1. Ker je moje učenje šele od pol enajstih naprej, dan se pa začne že prej. In ker je ura komaj pol petih.
2. Ker se učim zelo zelo zbrano NE.
3. Kako zavzeto se učim, je razvidno tudi iz tega, da imam danes že dva prispevka tule gor, običajno pa nobenega. In računalnik ni na balkonu!
.
No, med drugim sem med učenjem ugotovila, da, če gledam dol s svojega balkona, vidim samo zeleno in rdeče (dol pomeni, da ne gledam gor; če bi gledala gor, bi videla nebo, ki je danes zelo lepo modro). Pomlad je zelena: drevesa majo že vsa liste, in jaz vidim ogromno dreves na barju in okoliških hribih, pa doma in pri sosedu na vrtu tudi. In ker je naša hiša nekoliko dvignjena na hribu, gledam dol tudi na nekaj (no, številka niti ni tako majhna, ampak velika pa tudi ne) hiš. In ker jih gledam od zgoraj, vidim strehe, ki so kljub današnjim modernim hišam še vedno večinoma rdeče, ker tu ni veliko modernih novih hiš. Vidim tudi bloke. Rdeče-sivi so. Siva na taki razdalji izgleda bela, ker je že tako ali tako svetla. Tudi ostala pročelja, ki jih delno vidim so večinoma na daljavo bela. Ampak bela je nevtralna barva, zato ne šteje. Sem in tja obstaja tudi drobec kakšne druge barve: zavese, avti, ovce - bele in črne (živim v mestu, drugače tega ne morem poimenovati, ampak smo pa že toliko v kraju, da ima sosed ovce), ograja, ostala pročelja,… ampak v majhnih količinah tudi to mora bit, to je logično (”Če bil bi svet samo ene barve, le kako bi nastala mavrica?”).
Ampak svet z mojega balkona je v skupnem seštevku še vedno videti večinsko ZELEN in nekaj RDEČ. 
Permalink
Posted in Prosto at 3:48 popoldne od podsvobodnimsoncem
Razmišljala sem, da bi v svojem blogu prispevke razporedila po kategorijah. Ampak sem ugotovila, da je to rahlo brez smisla, ker je bil še vsak prispevek do zdaj napisan po nekem razmišljanju. In ima, tudi če zgleda čisto vsakdanje (pa se mi zdi, da niti takih ki bi vsaj izgledali vsakdanje ni dovolj za svojo kategorijo), vsaj zame, pa upam da še za koga, mičkn globlji pomen kot se zdi na prvi pogled.
Ok, lažem. Tale, ki ga pišem zdele, pa res nima. In je to kar je. Kadar srečam protislovje se ne znajdem najbolje. :S Zato vseeno ne bo dobil svoje kategorije.
Permalink
