04.28.08
Želod
Sigurno vsi poznamo tole otroško uganko:
.
Nima fantič kapice,
kapica ima fantička.
Priletele sapice,
niso vzele kapice,
vzele so fantička.
.
Večina mojih prispevkov na telem blogu ima najprej napisan nek tuj verz/citat. Ne morem pomagat, tako grejo asociacije, in če se mi zdi asociacija primerna, jo pač napišem zraven in uporabim za lažjo razlago mojega razmišljanja. Tale uganka je prišla gor po istem ključu.
Bila je asociacija…
…na LJUDI in na VEČNOST.
.
Kdo ima koga - mi večnost, ali večnost nas?
.
Danes sem razmišljala o tem, ko sem, ker so počitnice, ugotavljala, kaj naj sploh počnem. Ker… Če imam nad glavo 10 stvari/obveznosti , obstaja velika verjetnost, da jih bom približno 9 tudi naredila. Moja efektivnost je obratno sorazmerna s časom. Če imam pa samo 3 recimo, pa bom odlašala, sanjarila, lenarila ( “ker imam tako ali tako dovolj časa, imam večnost” ) in na koncu naredila mogoče 1. Na koncu sem se odločila, kaj bom počela in naredila seznam stvari* za danes (vsaj na zunaj pospravim sobo, do konca počitnic pa generalno, z notranjostjo omar vred; napišem vsaj eno razmišljanje na blog; preberem eno knjigo za maturo, ker se esej že nevarno približuje; itd.).
In kaj sem ugotovila? Oziroma ponovno ugotovila, saj vedela sem zihr že prej. Saj to vemo vsi. Tudi ti. Ko pomisliš, ali celo izgovoriš: “Saj imam/imava/imamo večnost.” NIMAMO večnosti, čeprav se pogosto tako obnašamo. Vsaj ne večnosti tu, na Zemlji v njenem pravem pomenu besede. Smo del nje, ona ima nas. Pa pride sapica in odpihne nas, ne cele večnosti. Seveda ima vsak svoje življenje, svojo večnost (ampak poanta večnosti je ravno v tem, da se ne ustavi, življenje pa enkrat se :S ) . Večnost imaš lahko samo kot dolgo obdobje v svojem življenju. V tem pomenu ima tudi stavek “Saj imam/imava/imamo večnost.” smisel. In TA stavek v TEM smislu… mi je všeč 
.
Zdaj grem pa še kaj narest, da ne bom zapravila še enega dneva moje večnosti. 
——–
*Seznam stvari ja. Včasih se obnašam rahlo Christophersko –> Christopher Boone - glavni junak in pripovedovalec knjige “Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa?” (letos jo imamo za maturo pri angleščini in mi je zelo zelo všeč ). Vglavnem: on je avtist, zato ima en kup posebnosti v obnašanju. Ena teh posebnosti je tudi, da si do minute natančno naredi urnik za cel dan, ker se drugače počuti izgubljenega v času. Sicer ne rabim do minute natančnega seznama (ker nisem avtist, a ne), ampak če nimam niti okvirnega, pa kot sem že prej napisala, ne naredim nič.