01.06.08
Ko zvonovi zapojo
… … …
Ko končajo se poti,
ko naenkrat jih več ni,
ko si le še sam s seboj,
kot se zgodilo je nocoj
in zvonovi zapojo…
… … …
Molitve novih dni počasi
odkrivajo sledi do koč osamljenih ljudi.
Le pajčevina še drži do skritih pesmi,
ki smo jih ukradli večnosti.
… … …
… … …
Vsi osamljeni ljudje
so le školjke stisnjene,
ki začutiš jih šele,
ko školjka sama se odpre
in zagledaš bisere.
… … …
mucek said,
Februar 12, 2008 at 10:18 dopoldne
živjo!
zakaj objavljaš besedila pesmi ?
ne vem no bralci bi raje videli da kaj iz svoje galve napišeš, se to je fora bloga, ne pa pač od andreja šiflerja limati gor pesmic. sej je lepa sam, halo sej se lahko mal potrudiš, pa rez zamere
lp
podsvobodnimsoncem said,
Februar 16, 2008 at 7:37 popoldne
Živjo!
Nič zamere
Ne vem pa, če si videl tale moj komentar o objavljanju tujih pesmi, ki sem ga napisala v naslednji objavi 10. januarja, ker se povsem zavedam, da je to, kar si ti napisal, po eni strani (oziroma brez sledečega komentarja kar po vseh straneh) res, in da lahko blog na ta način hitro postane dolgočasen:
“// Izražanje samega sebe skozi tuje pesmi včasih izgleda neizvirno, kot da ne izražaš zares sebe. Ampak ni vedno tako. Zadnje čase se mi dogaja, da kakšno pesem, ki jo poznam že dolgo, dojamem drugače, kot sem jo dojemala prej (naprimer “Ko zvonovi zapojo” in “Prijatelj”). Prej je bila pesem pač lepa, zdaj je resnična. Včasih tudi ne cela pesem, ampak samo kakšen njen del. Skratka, treba jo je doživet, da te lahko predstavlja in da si jo ti lahko predstavljaš. //”
Morda manjka še to pojasnilo, da (ker sem rekla, da tako dejansko čutim, ko berem/objavljam pesem) bi rada, da se tudi tisti, ki berejo ta blog zamislijo nad vsebino in jo morda tudi oni drugače dojamejo kot so jo dojemali doslej. In če dobro predstavlja moje počutje, ima njena objava na mojem blogu še vedno smisel. No, tako je vsaj moje mnenje.
Lep pozdrav