01.10.08
Posted in Prosto at 9:16 popoldne od podsvobodnimsoncem
Prijatelj navadno sedi v isti klopi
in gleda enake reči kot ti.
Prijatelj se nikoli ne zmoti
in ne reče besede, ki boli.
Prijatelj je tisti,
ki čaka, ko vse drugo zbeži.
Prijatelj je tisti,
ki na tebi nikoli ne preizkuša pesti.
In končno,
pravi prijatelj je vedno tam,
kamor ne upaš sam.
|
|
V
// Izražanje samega sebe skozi tuje pesmi včasih izgleda neizvirno, kot da ne izražaš zares sebe. Ampak ni vedno tako. Zadnje čase se mi dogaja, da kakšno pesem, ki jo poznam že dolgo, dojamem drugače, kot sem jo dojemala prej (naprimer “Ko zvonovi zapojo” in “Prijatelj”). Prej je bila pesem pač lepa, zdaj je resnična. Včasih tudi ne cela pesem, ampak samo kakšen njen del. Skratka, treba jo je doživet, da te lahko predstavlja in da si jo ti lahko predstavljaš. //
Permalink
01.06.08
Posted in Prosto at 12:30 dopoldne od podsvobodnimsoncem
… … …
Ko končajo se poti,
ko naenkrat jih več ni,
ko si le še sam s seboj,
kot se zgodilo je nocoj
in zvonovi zapojo…
… … …
Molitve novih dni počasi
odkrivajo sledi do koč osamljenih ljudi.
Le pajčevina še drži do skritih pesmi,
ki smo jih ukradli večnosti.
… … …
… … …
Vsi osamljeni ljudje
so le školjke stisnjene,
ki začutiš jih šele,
ko školjka sama se odpre
in zagledaš bisere.
… … …
Permalink
01.04.08
Posted in Prosto at 1:02 dopoldne od podsvobodnimsoncem
. Novo leto! Bohinj 
. Super praznovanje! Med samimi fajn osebami
. Nepozabno
.
Pa je res nepozabno ? V rokovnik sem si označila, da je bilo novo leto (saj ne, da bi bilo to treba posebej označiti - datum “1. 1. 2008″ to pove že sam po sebi). Ampak sem vseeno napisala “novo leto”. Z velikimi barvnimi črkami, pa še precej sem pritisnila s kuliji, ker sem hotela poudariti, da sem se imela res dobro na novoletni zabavi. No, pa obrnem stran, spodaj je datum “3. 1.”. Na njem je odtis besed “novo leto” jasno viden. Na naslednji strani, datum “5.1.”, že malo manj. In obračam strani še naprej - odtis se izgubi zelo kmalu - “13.1.” sploh ne ve, da napis “novo leto” obstaja.
Dokaj podobno deluje naš spomin. Danes reče “uauu”, “noro”, “ful dobr”. Jutri bo “lepo je blo”. Še malo kasneje pa bo samo še lep spomin.
spomin…
pomin…
omin…
min…
in… … in na koncu mogoče ne bo nič več.
.
.
.
Al’ pa ne. Mogoče tole ne drži sploh —-> bodimo optimisti 
Permalink
