… in strup je v majhnih stekleničkah
Datum našega tabora je 7. - 14. julij. Potem me povabijo da bi šla kuhat k volčičem iz sosednjega stega od 8. - 14. julija. Pa povsod se mam (in predvidevam da bi se mela tud na taboru) ful ful fajn.
In kaj nej jest zdej nardim ???
Včeraj je bil sestanek za starše izvidnikov in vodnic glede njihovega tabora. Ena moja sestrica je v tej veji in ker starša nista mogla iti, sem šla jaz. Bil je en čisto navaden sestanek: kdaj, kam, kako na tabor, priporočila voditeljev za to kaj vzeti s sabo, opis tabora in dnevni red,… Samo, ko sem jaz to tam poslušala, men je šlo skor mal na jok. Kar nazaj v četo bi šla. Saj ne, da mi v klanu ne bi bilo všeč. Tudi tu zelo uživam, ampak načina dela sta precej drugačna in nekako mi je tisti še bolj ležal. Mogoče še vedno nisem dorasla večjemu številu pogovorov. Večinoma samo poslušam in bolj malo povem (eni sicer pravijo, da zelo veliko govorim - včasih mam res tak dan). No, edino, kar sem lahko glede svojega četotožja ukrenila je pa, da sem sklenila, da če bo le možnost, grem na služenje v četo. Kar seveda ne bo isto, amapk nikoli se ne ve - mogoče bo celo bolje 
.
Zadnje čase se mi veliko stvari dogaja proti pričakovanjem. Ena takih pomembnejših stvari je, da ne znam več predvideti, kdaj bodo starši za kakšno stvar komplicirali/mi je ne dovolili/najprej podrobno izprašali in kdaj ne. Vedno večkrat se mi zgodi, da naredijo ravno obratno od mojih predvidevanj.
.
Ta vikend pa sta se proti mojim pričakovanjem odvili še dve stvari. Ena v pozitivno in druga v negativno smer. Negativno to, da je bila danes pri procesiji v krojih samo okoli 1/5 celega stega. No sej, najbrž ima vsak, ki ga ni bilo razlog zakaj ga ni bilo, ampak izgledalo je pa dokaj bedno, če župnik reče ko govori kje kdo hodi: “…pred godbo grejo skavti…” in pol nas tam hodi 8 + največ 5 brez krojev. Saj nikoli ni cel steg na kakšni procesiji, ampak tako majhna udeležba pa ne vem če je že bila.
No pa še pozitivna zadeva Po treh letih smo končno uspešno izvedli obletnico valete. Udeležba je bila dokaj visoka, pogovor je tekel in to ne samo o pretekli in prihodnji šoli ampak tudi kakšnih zanimivejših zadevah, pa še bivši razrednik (s katerim smo se vedno čist fino štekal) je prišel, se z nami pogovarjal in smejal, pa hotel je, da ga tikamo. No, to zadnje je uspelo samo eni sošolki: “Gospod Simon, a boš ti tud pico?” 
Na te obletnci sem mislila biti kakšni dve urici - šla sem po petih 
.
Prejšnjo soboto smo se končno preselili v novo hišo. Gradili smo jo 3 leta - niti ne tako dolgo, ampak na koncu se je pa že prav vleklo, ker je vsak delavec (vodovodar, parketar, malar ipd.) zamujal kakšen mesec. Ampak zdaj smo že v njej .Ful je lepa pa ful več prostora je - koncentracija prebivalstva je več kot trikrat manjša. Glede na število družinskih članov ( 8 ) se to prav prileže. Pa da naštejem še ene par stvari, nad katerimi sem čisto navdušena.
1.) Imam svojo sobo . Sicer so zaenkrat v njej samo škatle in jogi, ampak je že zdaj lepa, kakšna bo šele, ko bo dokončno opremljena. Pohištvo sem enkrat že izbrala, pa so v trgovini rekli, da so očitno nekaj zamočili in da ga (kljub temu da je v akciji) sploh nimajo na zalogi in tudi ne vedo, če ga bodo še kdaj imeli. Škoda: bil je zelo lep in dokaj poceni. Pa če sem še toliko jezna, ne morem nič spremeniti, zato grem raje v kratkem na lov za novim in samo upam lahko, da mi bo še kakšno cenovno dovolj ugodno tako zelo všeč kot mi je bilo tisto. (enkrat ko bo opremljena in pospravljena, pridejo tudi kakšne slikce )
2.) Več WC-jev –> nič več vrste in kreganja pred kopalnico
3.) Razgled iz moje sobe je res carski !!! Hiša namreč stoji na enem hribčku ob robu Lj. barja in moja soba gleda na barje .
4.) Vrt s sadovnjakom - tam je ena hruška, ki sem jo razglasila za svojo , ker se mi zdi en košček trave pod njo zelo primeren za posedanje, branje, ležanje (z eno besedo: sproščanje)
5.) In še in še in še in še …
Skratka: ZELO ZELO ZELO UŽIVAM !!!
