05.19.07
ne, ne, ne, ne, ne,… no dobr pol pa ne
Sem hotla it na fuzbalado. Pa mi očitno ni uspel.
Je bilo, kakor da mi iti v Trst res ni usojeno (čeprav načeloma v usodo ne verjamem). Za fuzbalado sem zvedela sicer šele pred enim tednom, ampak, ko sem se enkrat navdušila,… Srečanje s skavti iz cele Slovenije IN iz zamejstva, nogomet - kljub temu da šport ni moje močno področje - , pa še v Trstu, kjer sploh še nikoli nisem bila, če odštejem eno vožnjo z letališča.
V glavnem, ko sem zvedela da je v Trstu, sem se takoj spomnila, da sploh ne morem iti, ker je moja osebna izkaznica še v izdelavi. In sem doma ful težila in nasploh bila živčna, ker sem lahko samo čakala, ali bo izkaznica izdelana pravočasno ali ne. No, in dobim v petek med tretjo ali četrto šolsko uro sms od atita, da je mojo osebno že dobil. Super!!! Da na fuzbalado grem, sem se lahko veselila CELO URO. Namreč, potem sem dobila še sms, da je igralcev premalo (eden je zbolel, ostali pa že tako ali tako niso imeli ravno preveč časa in potem pač niso bili več za) in da ne gremo. 
In sem se s tem pač morala sprijazniti. Izjavila sem celo: “Sej bom pa za šolo kej več nardila.”
Kljub vsemu pa danes ni bil stran vržen dan. Pravzaprav je bil najbrž še bolj izkoriščen, kot bi bil na fuzbaladi. Sem se učila. Pa ne za šolo, ampak kositi travo s samohodno kosilnico =) Najprej je kosilnica nadzorovala mene (jao), na koncu pa mi je vseeno uspelo pokositi. 
Prebrala sem sicer tudi eno knjigo za šolo (Zorko Simčič: Človek na obeh straneh stene). Zdela se mi je dobra, ker sem lahko dojela, kako razmišlja glavni junak. Je pa težka. Ampak kar hočem zdajle povedati je, da se dogaja v Argentini, Ljubljani in (kakor zanalašč) v Trstu!
ZAKAJ ŠE MENE NE MORE BITI TAM ???
) tudi jaz spreminjam. Vedno lažje mi je namreč početi nekaj novega ali nekoga spoznati in se z njim tudi dejansko pogovarjati, ne samo: “Živjo!” - “Živjo!”